Neizmerna lepota Pohorja, kjer se prepletajo gozdovi, jase in trate je že od nekdaj vabila ljubitelje gora in narave v svoje naročje, zato ni čudno, da so prve planinske koče na Pohorju postavili že v času Avstro-Ogrske monarhije.

Prva planinska koča na zahodnem delu Pohorja je bil Senjorjev dom, ki ga je zgradila podružnica SPD Maribor. Kočo so svečano odprli 10. julija 1932. Stala je na sedlu med Jezerskim vrhom in Ribniško kočo. Na kraju, kjer danes stoji Ribniška koča, je v kraljevini Jugoslaviji postavil počitniško vilo mariborski tovarnar g.Josip Hutter. Obe stavbi so borci Pohorskega bataljona 9.oktobra 1942 zažgali. Po vojni so se planinci PD Maribor - Matica odločili, da z udarniškim delom zgradijo novo planinsko postojanko na pogorišču Hutterjeve vile. Organizirali so se pod vodstvom g.Friderika Degna, starosto mariborskih planincev. Ustanovili so društvo »fanatikov Ribniške koče« in pričeli z delom julija 1946. Obnova je bilo končano po treh letih trdega dela in 30. novembra 1949 so Ribniško kočo svečano predali namenu.

Nekaj važnejših dogodkov v obratovanju Ribniške koče:

Leta 1951 so imeli na Ribniški koči prve koline svinj, ki so jih zredili v lastni ekonomiji pod kočo.
Leta 1952 je po popravljeni cesti pripeljal prvič na kočo tovornjak, ki je potreboval iz Maribora tri ure in pol.
25. X. 1953 je bila svečana otvoritev ceste Ribnica – Pesnik.
13. V. 1956 je bila vzpostavljena UKV zveza z Ribniško kočo.
27.in 28.II.1960 so bilo pri Ribniški koči tekmovanja za VI. Alpski kup, ki so se jih poleg domačih udeležili še tekmovalci iz Francije, Italije in Poljske.
30. IX. 1971 je PD Maribor - Matica predalo Ribniško kočo v upravljanje PD Radlje ob Dravi.
6. XI. 1971 je na Ribniški zazvonil telefon po novi liniji od Ribnice do Ribniške koče. Linija je bila zgrajena s pomočjo vojske.

Ker tudi PD Radlje ob Dravi ni zmoglo bremena popolne obnove koče, je bila koča leta 1973, po nalogu inšpekcijskih služb, zaprta.V reševanje Ribniške koče se je morala vključiti PZS, ki je prišla do zaključka, da lahko kočo obnovi in z njo upravlja le društvo, ki ima podporo močnega delovnega kolektiva, to je tovarne. Ker takega društva niso našli so, vodstvu Sladkogorske predlagali ustanovitev planinskega društva. Novo ustanovljeno planinsko društvo je prevzelo kočo v upravljanje 1977 leta. Društvo je kočo obnovilo in jo slavnostno odprlo 2. septembra 1978. Z otvoritvijo koče pa težav z njo še ni bilo konec. Začele so se težave z upravniki, ki so se menjavali kot po tekočem traku. Težav z upravniki je bilo konec šele leta 1993, ko smo dali kočo v najem domačinu iz Ribnice na Pohorju g.Janku Zapečniku.

Ribniška koča leži na višini 1507 m in ima 70 postelj. Od tega jih je na skupnih ležiščih 28 in 42 v sobah s štirimi do šestimi posteljami. Od tega imata dve sobi tudi kopalnico. Ostalih osem sob ima dve skupni kopalnici. V vseh sobah pa je tekoča voda. Koča ima tudi dve jedilnici skupaj s preko devetdeset sedeži, pred kočo pa je vrt s sto sedeži in utico s točilnim pultom, ki je odprta ob večjih obiskih koče.

Koča je odprta skozi vso leto, zapremo jo le za nekaj dni v aprilu in novembru. Informacija o zaprtju koče je na PZS in tudi naši spletni strani.

Pri koči so smučišča s tremi žičnicami, ki jih upravlja ŠD Branik Maribor. Smučišča so dobro vzdrževana in teptana.

Ribniška koča leži blizu najvišjega vrha Pohorja. Za obiske je primerna v letnem in zimskem času. Poleti je koča zanimiva za planince, ki hodijo po Slovenski planinski tranzverzali, Koroški poti ali po Poti vezistov in kurirjev. Ostali obiskovalci se lahko pripeljejo z osebnimi avtomobili ali avtobusi do koče iz dravske doline mimo Ribnice na Pohorju in to v letnem času, posebej pa še ob času zorenja borovnic in ob času gobarjenja.

V zimskem času je na Ribniški koči prijetno smučanje na naravnem snegu. Zaradi severne lege smučišč in razmeroma velike nadmorske višine sezona smučanja traja od novembra pa včasih vse do maja. Urejene so tudi tekaške proge. V zimskem času se izvaja v koči šola v naravi, zato je potrebno prosto posteljo rezervirati vnaprej.

Ribniško kočo Planinsko društvo Paloma sproti obnavlja. Večje obnove smo se planinci PD PALOMA lotili leta 1996, ko smo obnovili fasado in streho. Od tega leta naprej Ribniško kočo tekoče obnavljamo. Obnovljeni so bili hodniki, sobe, skupna ležišča, shrambe in dodatna soba, ki sprejme preko štirideset gostov. Planinci PD Paloma vsako leto opravijo veliko prostovoljnih ur pri obnovi koče. Vsa sredstva, ki jih dobimo od najemnine in še donatorska sredstva, vračamo v kočo, kajti le tako lahko ostaja Ribniška koča KRALJICA POHORSKIH PLANINSKIH KOČ.

Vsi, ki si želite miru, prijetnih sprehodov, uživanja v naravi, nabiranja borovnic in gob, ter toplega sprejema v koči, ste vabljeni, da to doživite.

Več o ribniški koči lahko najdete tukaj!